Oskrba z vodo | Pogosta vprašanja

Zakaj se voda klorira?

Poglavitni namen dezinfekcije pitne vode je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi.
Pri sami dezinfekciji se del klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi (mikroorganizmov, alg, idr.) v pitni vodi. Pomemben je kontaktni čas vode s klorom, ki mora trajati vsaj 30 min. Po zaključku reakcij mora voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostalega - rezidualnega klora. Prisotnost rezidualnega klora v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je voda celo varna pred ponovno kontaminacijo.

Zakaj iz pipe priteče bela voda?

Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, ni posledica prekomerne koncentracije klora v vodi, kot zmotno misli večina porabnikov. Prisotnosti klora v vodi vizualno ne moremo zaznati. Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Če takšno belo vodo natočimo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se voda v kozarcu počasi zbistri. Opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini.

Zakaj iz pipe priteče rjava voda?

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdečkasto - rjavih sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti O2 pa preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih koncentracijah vizualno nista zaželena. Pojav rjave vode in rdečkasto - rjavih sledi večinoma opazimo v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji.

Kaj pomeni trdota vode?

Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi s trdotovode v vodovodnem sistemu. Trdoto vode tvorijo spojine kalcija in magnezija(karbonati, sulfati, kloridi). Karbonati pomenijo prehodno trdoto, ki izginja pri segrevanju vode, ko izhlapeva CO2. Netopni karbonati pa se takrat kot vodni kamen izločajo na stenah posode (npr. bojler). Preostale spojine predstavljajo tako stalno trdoto vode. Vsota vseh spojin kalcija in magnezija pa je skupna trdota vode. Za merjenje trdote vode obstaja več enot, najpogosteje pa jo merimov nemških trdotnih stopnjah (°N), pri čemer predstavlja ena nemška stopinja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. Poleg te enote poznamo tudi francoske trdotne stopinje in milimole na liter vode (mmol/l).V tabeli so prikazane izmerjene vrednosti skupne, karbonatne in nekarbonatne trdote.

Zakaj se v cevovodu pojavljajo usedline in vodni kamen?

V večini vodovodnih sistemov se iz vode zaradi sprememb v tlaku in drugih vplivov izločajo v vodi raztopljene snovi in se vežejo na stene cevovodov (vodni kamen). Intenziteta izločanja raztopljenih snovi iz vode je odvisna tako od karakteristike vode, kot tudi od materiala iz katerega je vodovodna cev. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih točkah vodovodnega omrežja izvedeni blatni izpusti. Pri naglih nihanjih pritiska in povečanih hitrostih vode v ceveh se obloge vodnega kamna, ki so se skozi leta nabirale v notranjosti cevovodov, počasi luščijo, težji se usedajo na dno cevi, lažji pa se transportirajo z vodo do uporabnikov. Prav tako nagle spremembe pritiska dvignejo obloge, ki se z leti nalagajo v cevovodu, rezultat le-tega pa je občasen pojav peska in kalne vode na vodovodnih pipah.

Kako ukrepamo v primerih posameznih neskladnih vzorcev pitne vode, ugotovljenih z laboratorijskimi preiskavami?

V primerih posameznih neskladnih vzorcev pitne vode, ugotovljenih z laboratorijskimi preiskavami v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa, so v najkrajšem možnem času izvršeni korekcijski  ukrepi, predvideni v našem vzpostavljenem sistemu HACCP. Takšni ukrepi so: pregledi vodovodnih objektov in naprav, izpiranje vodovodnega omrežja, dezinfekcija vodovodnega omrežja, preverjanje ustreznosti izvedbe notranjega hišnega omrežja, obveščanje uporabnikov, idr.. Skladno z zakonodajo v najkrajšem možnem času pridobimo tudi mnenje Komisije za pitno vodo o potencialni nevarnosti za zdravje uporabnikov, s predlogi potrebnih ukrepov za zdravje ljudi. O vseh neskladjih nemudoma obveščamo tudi zdravstveno inšpekcijo. V skladu z mnenjem in navodili komisije, uspešnost izvedenih ukrepov preverjamo tudi s ponovnimi kontrolnimi odvzemi vzorcev pitne vode. Če so rezultati kontrolnih vzorčenj ustrezni, nadaljnji ukrepi niso več potrebni.

Zakaj je pomembno načrtno izpiranje posameznih odsekov vodovodnega omrežja?

Problem pojava večje količine peska v vodi oziroma motne vode poskušamo omiliti z načrtnim izpiranjem posameznih delov vodovodnega omrežja. Izpiranje vršimo na podzemnih in nadzemnih hidrantih, ki služijo za požarno zaščito. Ker praviloma izpiramo le omrežje, ki je pod našim upravljanjem, bi porabnike želeli opozoriti, da se zgoraj opisani procesi dogajajo tudi na njihovem internem omrežju, torej za vodomerom. Zato je potrebno občasno izprati tudi interno omrežje. Pri manjših internih omrežjih za uspešno izvedbo izpiranja zadostuje že to, da istočasno odpremo večje število vodovodnih pip na tem omrežju. Pri večjih internih omrežjih pa je tako kot na javnem vodovodnem omrežju potrebno občasno izpirati omrežje preko hidrantov in blatnih izpustov. V primeru, da omenjene mehanske nečistoče kvarno vplivajo na razne naprave, pa uporabnikom predlagamo, da pred takšno napravo vgradijo ustrezen mehanski filter.

Še več odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo uporabnikom pitne vode pa najdemo na povezavi NIJZ.

Kako lahko zmanjšamo porabo pitne vode?

Voda velja za naše največje bogastvo, saj brez nje ni življenja. Marsikje do čiste pitne vode nimajo dostopa, pa tudi v razvitem svetu njena kakovost upada, zato je treba z vodo ravnati previdno. Gre za naravni vir, ki ga moramo spoštovati.

Povprečna poraba vode v gospodinjstvih v občini Bohinj

Povprečna poraba na prebivalca je 139 litrov / dan.

Zakaj varčevati z vodo?

Varčevanje z vodo je varčevanje z življenjsko pomembnim naravnim virom. Načeloma torej z njo varčujemo zaradi samega ohranjanja okolja, marsikdo pa seveda tudi zaradi družinskega proračuna. Sicer kubični meter vode, ki priteče skozi naše pipe, ni drag, a če nismo pazljivi, lahko vsota hitro poskoči in doseže tudi sto ali dvesto evrov mesečno na gospodinjstvo. Varčevanje z vodo je torej nujno iz obeh razlogov, pri njem pa moramo sodelovati prav vsi. Na srečo otroke o varčevanju z naravnimi viri učijo že v vrtcu, tako da smo kot družba pri tem čedalje uspešnejši.

Kako varčevati z vodo?

Varčevanje z vodo je potrebno doma, v službi oziroma delovnih organizacijah, prav tako pa tudi v javnih ustanovah. In kaj lahko naredimo za to, da bo varčevanje z vodo čim bolj uspešno?

1. Vodo zapiramo. Ko si umivamo zobe, ko se med prhanjem milimo in podobno, ni potrebno, da voda teče. Prhanje naj bo kratko.
2. Perilo peremo na krajših programih. Razen delovnih oblačil naše obleke niso tako umazane, da bi bili potrebni dolgi programi pranja, ki porabijo veliko vode.
3. Na enak način lahko za varčevanje z vodo poskrbimo tudi pri uporabi pomivalnega stroja. Če posoda ni zelo mastna, uporabimo trideset minutni program, ki povsem zadošča. In ne, posode ne pomivamo ročno, ker pri tem iztočimo preveč vode.
4. Namestimo varčne kotličke za stranišče. Stari kotlički so porabili veliko več vode, kot je potrebno, sodobni pa so večstopenjski – za krajše ali po potrebi daljše izpiranje.
5. Ne kupujemo vode in drugih pijač v plastenkah. Za proizvodnjo ene plastenke se namreč porabi prav toliko vode, kot jo potem vanjo natočijo. Za varčevanje z vodo raje natočite vodo doma v svoj stalni bidon oziroma plastenko za daljšo uporabo.