Možnosti zatiranja poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.) na območju občine Bohinj

Poljski majski hrošč je v preteklem desetletju povzročal veliko škodo na travnikih in njivah predvsem na Idrijskem, pa tudi drugod po Sloveniji. Občasno smo priča večjim prerazmnožitvam na manjših zaokroženih območjih kot so tudi travniki in njive na območju Bohinja, ker so se lani (2018) pojavile škode na travnikih, ki so jih povzročili ogrci poljskega majskega hrošča v 2. letu. V letu 2019 lahko pričakujemo nadaljevanje škode, vendar pa se v 3. letu ogrci hranijo manj intenzivno in se koncem junija zabubijo in ne povzročajo več škode (glej opis).

Poleg poljskega majskega hrošča je iz skupine pahljačnikov (Scarabaeidae) v Sloveniji močno prisoten tudi junijski hrošč (Amphimallon solstitiale) z dvoletnim razvojnim krogom ter vrtni hrošč (Phyllopertha horticola) z enoletnim razvojem, ki povzroča vedno večje škode na travnikih v Savinjski regiji. Oba škodljivca sta manjše velikosti, zato naredijo njihovi ogrci manjšo škodo kot ogrci majskega hrošča.

Po ugotovitvah Janežiča je pri nas znan majski hrošč s triletnim razvojnim ciklusom, ima pa različno zaporedje pojavljanja na območjih III1 in III0. Na območju III1 bo hroščevo leto drugo leto (2020) in ta populacija se pojavlja na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, na Krasu in v večjem delu Štajerske.

Let odraslih hroščev iz rodu pahljačnikov opazimo v mraku ob sončnem zahodu v maju, juniju in juliju, odvisno za katero vrst gre. Množičnost leta odraslih hroščev nam je lahko eden od pokazateljev številčnosti ogrcev v tleh in s tem tudi škode. Najodločilnejše za veliko število izleženih ogrcev so vremenske razmere v času odlaganja jajčec, to je v drugi polovici leta odraslih kebrov. Če je v tem času suho vreme in so tla suha se izleže manjše število jajčec zaradi izsušitve. Pri majskem hrošču je to čas koncem maja in v juniju.

Opis in biologija

Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha L.) je pogost polifagni škodljivec, saj objeda številne kulturne, pa tudi gozdne rastline. Razvoj tega 25 – 28 mm velikega hrošča poteka polna tri leta. Odrasli hrošči imajo temno glavo, rdečerjava krila s štirimi vzdolžnimi progami. Po trebuhu je črn, ima podaljšan in sploščen zadek. Tipalke so pri samcu daljše kot pri samici. Ličinka (ogrc) je belkaste barve, ukrivljene drže s temnejšimi rumenkastimi nogami na oprsju. Ima veliko glavo z močnimi čeljustmi.  V prvem letu jeseni meri 15 do 30 mm, naslednjo jesen 40 do 45 mm in doseže končno velikost 55 do 65 mm spomladi v tretjem letu, preden se zabubi.

Po prezimitvi v tleh 1. leto hrošči koncem aprila ali v začetku maja letajo v mraku in objedajo listje dreves. Samice letajo do 2 kilometra daleč in odlagajo jajčeca najraje na travnike z redko rušo. Samica jajčec običajno ne zalega na gole njivske površine. Samica v tla odloži več jajčnih legel, skupaj do 80 jajčec. Po 4 do 6 tednih se izležejo ličinke – ogrci, ki v tem letu ne naredijo opazne škode in prezimijo po 1. levitvi v septembru.

V 2. letu se sredi aprila ogrci začno požrešno hraniti, hitro rastejo in naredijo ogromno škodo. Škoda se močno poveča po 2. levitvi v juniju, ko se ogrci 3. stadija požrešno hranijo do jeseni, ko gredo globlje v zemljo prezimovat. Ogrci se premikajo za svežo hrano vodoravno po tleh tudi do 30 cm na dan.

Koncem aprila 3. leto (Bohinj 2019) nadaljujejo z objedanjem, vendar manj požrešno tako, da škode niso tako opazne. Koncem junija se zabubijo in po dveh mesecih  se izvalijo hrošči, ki ne zapustijo zemlje, ampak ostanejo v nji do pomladi, ko spet letajo (Bohinj -2020).

Možnosti zatiranja 

Prag škodljivosti je pri ogrcih majskega hrošča zelo različen in odvisen od starosti (velikosti) ogrcev. Na njivah v okopavinah in vrtninah je kritično število že 1 – 2 ogrca na m2, na travnikih pa je to število 15 – 20 ogrcev/ m2.

K zatiranju tako trdovratnega škodljivca z dolgim razvojnim ciklusom je potrebno pristopiti z integriranim varstvom rastlin. To pomeni, da je potrebno kombinirati različne metode, s katerimi se uravnava razvoj škodljive populacije na gojenih rastlinah in prepreči gospodarsko škodo. Te metode so kemične (uporaba insekticidov) in biotične metode (uporaba naravnih sovražnikov škodljivcev), ki jih je potrebno kombinirati s tehnološkimi metodami (mehanska obdelava tal, gnojenje in dosejavanje travne ruše, pokrivanje tal z mrežami npr. v drevesnicah in nasadih za preprečitev odlaganja jajčec). Žal imamo v Sloveniji na voljo dejansko samo mehanske metode zatiranja, saj drugih sredstev na travnikih ni na voljo.

Med kemičnimi metodami v Sloveniji ni na voljo nobenega insekticida za zadelavo na travnikih, na njivah pa je edini registrirani granulirani insekticid za talne škodljivce Force 1,5 G (a.s. teflutrin), ki ima dovoljenje za uporabo v koruzi (13,3 kg/ha) in poznem krompirju (5 kg/ha). Njegova učinkovitost na večje ogrce ni velika. Zmanjševanje števila talnih insekticidov povečuje škode na poljščinah in vrtninah zaradi strun, sovk in ogrcev.

Biotično zatiranje z uporabo parazitske  glive Beauveria brongniartii (tudi avtohtono prisotna v tleh),  smo že uspešno uporabili pri zatiranju ogrcev na Idrijskem v okviru posebne Uredbe o zatiranju majskega hrošča od septembra 2007 do junija 2009 na 1135 ha najbolj prizadetih travnikov v občini Idrija in Logatec. Na tretiranih travnikih je povprečna številčnost ogrcev padla (86 ogrcev/m2) pod prag gospodarske škode (13 ogrcev/m2). Žal je gliva Beauveria v EU izgubila registracijo, zato je potrebno preizkusiti druga biotična sredstva kot so entomopatogena bakterija Bacillus thuringiensis in entomopatogene ogorčice, med katerimi strokovnjaki Biotehniške fakultete preizkušajo delovanje vrste Heterorhabditis bacteriophora, ki jo sedaj tudi v drugih državah, najpogosteje uporabljajo v ta namen. K zmanjšanju populacije veliko pripomorejo tudi drugi naravni sovražniki, kot so lisice, jazbeci, krti in ptice, ne gre pa zanemariti tudi domačih kokoši.

Oba zgoraj omenjena načina zatiranja je vedno dobrodošlo kombinirati z mehanskimi načini zatiranja, ki so mnogokrat edini, lahko pa tudi najcenejši način zatiranja posebej na travnikih:

• obdelava tal na poškodovanih delih travne ruše (oplazi, kjer so ogrci močno poškodovali ruša ali pojedli vse) s frezami, krožnimi branami ali prekopalniki poškoduje ogrce in poveča njihovo smrtnost. Frezanje se opravi v suhem vročem vremenu, ko se ogrci hranijo tik pod površino. Frezanje je potrebno ponoviti 2-3x in preveriti število preživelih ogrcev (pod 5 ogrcev/m2) pred ponovno setvijo TDM.
• preoravanje v toplem vremenu vrže na površino ogrce, ki so izpostavljeni izsušitvi zaradi sončnega sevanja in naravnih sovražnikom, ki se hranijo z njimi (ptice, perutnina)
• gaženje vlažnih travnatih površin z valjarji, traktorskimi kolesi in z živino med pašo doprinese k smrtnosti večjih ogrcev
• v »kebrovem letu« dnevno otresanje otrplih odraslih hroščev zgodaj zjutraj z drevja in grmovnic pripomore k zmanjšanju populacije.

Na poškodovanih travniških površinah priporočam setev TDM po izvedenem 2-3 x mehanskem zatiranju. Mehansko zatiranje začnemo izvajati šele, ko se večina ogrcev dvigne na površino in se začne hranit tik pod površino (5-10 cm globoko), da jih freza doseže. Ogrci pridejo na površje, ko se T tal dvigne na 10 – 12 OC. TDM sicer lahko posejemo koncem junija, ko ugotovimo prenehanje hranjenja in premik prvih ogrcev v nižje plasti zemlje na zabubljenje. Setev TDM v poletnem času je večinoma neugodna, saj se moramo zavedati, da se drobne kaleče rastlinice trav in detelj lahko popolnoma izsušijo že po nekajdnevnem vročem in suhem vremenu. Če setev onemogoča suho in vroče poleti, je bolje počakati na setev po poletni vročini v drugi polovici avgusta. S setvijo v septembru seveda ne moremo dolgo odlašati, ker potem preti nevarnost, da gredo posevki TDM v zimo prenizki in slabo prezimijo. Za setev priporočamo TDM (25 – 35kg/ha) primerno za pašno – kosno rabo oz. primerno našemu namenu uporabe.

Ob prerazmnožitvi poljskega majskega hrošča na posameznih zaprtih območjih kot je bil primer na Idrijskem, je edino uspešno sistematično zatiranje na čim večjem deležu površin, tako da se čim bolj zmanjša celotna populacija škodljivca.

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Oddelek za Kmetijsko svetovanje

Anka Poženel,univ.dipl.inž.agr.