Komunala - ostale dejavnosti - kopalne vode

V vročih poletnih dneh se številne slovenske reke, jezera, ribniki in gramoznice spremenijo v priložnostna kopališča. Kakovost vode na teh kopališčih je lahko dvomljiva, zato je kopanje varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. Kopanje v onesnaženi vodi je zdravju škodljivo in ima lahko resne posledice, zato mora biti voda za kopanje ustrezne kakovosti. Predpisane zahteve, po katerih se ugotavlja ustrezna kakovost vode, ter pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni.

Skladno z zahtevami, kriteriji evropske in nacionalne zakonodaje za kopalne vode, je v Sloveniji do sedaj določenih 48 naravnih kopalnih voda na rekah, jezerih, morju. Od tega je 30 kopalnih območjih in 18 naravnih kopališčih. To so tista območja na rekah jezerih, morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se že sicer običajno kopalci zbirajo v večjem številu.

Kopalne vode glede na način upravljanja delimo na naravna kopališča in kopalna območja. Kopalna območja so brez upravljavca in se navadno kopamo v naravnem okolju, naravna kopališča pa imajo upravljavca. Ta mora poskrbeti za varnost kopalcev (z npr. reševalci iz vode, z opremo za reševanje in prvo pomoč, urejeni so dostopi v vodo, omejen je akvatorij plavanja). Tako na kopalnih območjih kot na naravnih kopališčih se kopamo na lastno odgovornost!

Na kopalnih območjih lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti, za dodatno varnost pa posebej ni poskrbljeno. Kopalce nihče ne nadzoruje, vodne površine niso vidno označene, zato se kopalci ne smejo preveč oddaljiti od obale - v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov.

Bohinjsko jezero je naše največje naravno stalno jezero v Sloveniji. Leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi in premore okoli 100 milijonov kubičnih metrov vode. Glavni dotok je Savica, ki izvira v slapu pod steno Komarče. Na Bohinjskem jezeru sta določeni kopalni območji Fužinski zaliv in Ukanc, kopalcev pa ne manjka niti na preostalih delih jezera. Obe območji ležita v Triglavskem narodnem parku, zato se je potrebno držati določenih pravil, ki so namenjena ohranjanju narave.

 

Kakovost kopalnih voda

Na vseh naravnih kopalnih vodah se izvaja nadzor nad kakovostjo vode z državnim monitoringom (spremljanjem) kakovosti naravnih kopalnih voda v času kopalne sezone, ki na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta. Nosilec monitoringa kakovosti naravnih kopalnih voda je ARSO (Agencija RS za okolje), ki deluje pod okriljem MOP (Ministrstva za okolje in prostor).

Sveži podatki o kakovosti kopalnih voda se nahajajo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Izvajanje monitoringa kakovosti kopalnih voda, se izvaja na merilnih mestih, izvajalec pa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Kopalno območje Merilno mesto
Fužinski zaliv Gostišče Kramar - pomol
Ukanc Kamp Zlatorog


V skladu z Zakonom o vodah morajo biti območja kopalnih voda označena. Table so izdelane in postavljene v skladu s predpisanimi pravili. Na tablah je zagotovljena informacija o lokaciji in razsežnosti območja kopalne vode, o lokaciji merilnega mesta monitoringa, ter dostop do sprotnih informacij, o kakovosti kopalne vode na tem območju, z uporabo črtne kode. Informacije na tabli bi vključevale tudi morebitno informacijo o prepovedi kopanja v primeru, da je voda neprimerna za kopanje, o čemer presodi zdravnik, specialist higienik.    

Piškotki
Spletno mesto za polno delovanje uporablja piškotke.
Spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.
Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo.
Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.
Ali se strinjate, da spletno mesto uporabi te piškotke?